Težave s spominom

Strah, da bi izgubili svoj spomin in možnost razmišljanja, je eden izmed največjih strahov, s katerimi se starejši ljudje spopadajo. Pri večini je strah, da bi izgubili mentalne sposobnosti vsaj dvakrat večji, kot je strah, da bi izgubili fizične sposobnosti. Če se pogovarjate z nekom, ki ima recimo začetke Alzheimerjeve bolezni, vam bo znal povedati, da on ni več on. Izgubiti sebe je običajno veliko težje, kot zboleti za kakšno drugo boleznijo. Ljudem, katerim se to dogaja, se zdi strašljivo. In ne boste verjeli – te težave ima vse več ljudi.

Dobra novica je ta, da so možgani dinamični organ. Nenehno se prilagajajo in spreminjajo, na slabše, ali na bolje. Center za spomin, katerega imamo seveda v naših možganih, je sposoben generirati nove celice in sedaj je že znano, da se ta center regenerira skozi celo življenje (celo do naših 90-ih). Seveda, če mu mi ustvarimo potrebne pogoje za to!

Kar nekaj naših dnevnih aktivnosti vpliva na naš spomin in zmožnost razmišljanja. Če recimo ponočujemo in gremo pozno spat, bo to lahko resno vplivalo na naš spomin naslednji dan. Po drugi strani bo zdrav način življenja podpiral naše zdravje in naše možgane. Celo tako, da bodo v naših možganih nastajali novi nevroni!

Strategije, ki najučinkoviteje pomagajo našemu spominu, so pravzaprav zelo preproste. Če bi želeli zdravje svojih možganov, zmožnost razmišljanja in dober spomin ohraniti daleč v starost, potem je ta prispevek ravno za vas. Spodaj bomo nanizali nekaj faktorjev, ki vplivajo na naše možgane, oz. naš spomin – nekateri na dober, nekateri na slab način. Vi pa to uporabite v praksi!

1. Težave s ščitnico

Čeprav ščitnica nima v naših možganih nobene posebne funkcije, so težave s spominom lahko pokazatelj težav s ščitnico. Premalo ali preveč delujoča ščitnica lahko privede do težav s spominom in koncentracijo. Torej, če imate kar naenkrat težave s spominom, velja preveriti tudi delovanje vaše ščitnice!

2. Menopavza

Oblivi in nespečnost je nekaj kar običajno povezujemo z menopavzo. Oboje pa lahko škoduje našemu spanju in posledično pripomore tudi k slabšemu spominu. Ta težava je začasna in mora prenehati, ko simptomi menopavze pojenjajo.

3. Pomanjkanje spanja

Kako pomembno je spanje, smo v tem prispevku že omenili. V času, ko spimo, se v naših možganih odvijajo zelo pomembni procesi, ki vplivajo na naš spomin. Zato moramo, če je le mogoče, poskrbeti za to, da spimo dovolj. Večina odraslih potrebuje na noč okoli 8 ur spanja. Če se zjutraj zbudite utrujeni, ali čez dan z lahkoto zaspite, po vsej verjetnosti ne spite dovolj.
Imejte v mislih tudi to, da popoldanski dremež izjemno pripomore h regeneraciji moči vaših možganov.

4. Depresija in anksioznost

Anksioznost in depresija povzročata povišan nivo stresnega hormona kortizola. Le-ta pa naj bi pripomogel h temu, da možganske celice izgubljajo sinapse (le-te povezujejo možganske celice). Posledično se naš spomin slabša.

5. Določena zdravila

Kar nekaj zdravil lahko vpliva na naš spomin. Med slednja sodijo zdravila za anksioznost, nekateri antidepresivi, statini, beta blokatorji, narkotična zdravila proti bolečinam, zdravila za inkontinenco, zdravila za spanje in antihistaminiki.

6. Kajenje

Kajenje ovira dotok krvi v možgane, kar seveda vpliva tudi na spomin. Raziskave so pokazale, da imajo kadilci hitrejše upadanje možganskih funkcij, vključujoč spomin, kakor nekadilci.

7. Stres

Višje vrednosti stresnih hormonov pripomorejo h hitrejšemu pešanju kratkoročnega spomina. Zato je nujno potrebno, da poskrbimo za to, da zmanjšamo vplive stresa. Obstaja nič koliko različnih tehnik: meditacija, avtogeni trening, molitev, EFT, itd.

8. Večja obremenitev z infekcijami

Ugotovljeno je bilo, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni mikrobom na kognitivnih testih dosegali kar 25% slabše rezultate od tistih, ki v preteklosti niso bili pogosto obremenjeni z mikrobi. Raziskovalci so potrdili, da pretekle infekcije lahko prispevajo h kognitivnim težavami.

9. Zeleni čaj

V kolikor želite izboljšati svoj spomin, redno pijte zeleni čaj. Snovi v zelenem čaju naj bi pripomogle h boljšemu delovanju spomina. Zeleni čaj tako priporočajo tudi pri lajšanju težav z demenco.

10. Telesna aktivnost

Telesna aktivnost spodbuja naše možgane, da delujejo optimalno. Vadba stimulira razraščanje živčnih celic, jača njihove povezave in jih varuje pred poškodbami. Za naše možgane strokovnjaki najbolj priporočajo visoko intenzivno intervalno vadbo, vadbo za moč, raztezanje, ipd.

11. Vitamini skupine B

B vitamini, vključujoč B12 naj bi upočasnjevali poškodbe naših možganov v predelih, ki so najbolj prizadeti pri Alzheimerjevi bolezni. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za uravnoteženo prehrano, s katero našemu telesu priskrbimo dovolj hranil. Strokovnjaki opozarjajo, da morajo biti previdni tudi vegetarijanci in vegani, pri katerih na dolgi rok lahko pride do pomanjkanja vitamina B12. Tudi, če niste vegetarijanci ali vegani in ste stari nad 50 let, obstaja možnost, da vaše telo ni sposobno iz hrane absorbirati zadostne količine vitamina B12 in ga morate nadomeščati.

12. Vitamin D

Strokovnjaki so ugotovili, da so pri starejših ljudeh nizke vrednosti vitamina D povezane s slabšimi možganskimi funkcijami. Zato bi bilo pri starostnikih smiselno poskrbeti za zadostne količine tega vitamina. To zagotovimo z izpostavljanjem sončnim žarkom (seveda na varen način), nekateri pa pač posegajo po dodatkih D vitamina.

13. Post s prekinitvami

Naši daljni predniki niso imeli hrano na razpolago cel dan in vse dni v tednu tako, kot jo imamo mi. Naši geni naj bi bili še iz teh daljnih časov optimalno prilagojeni na obdobja hranjenja in obdobja »postenja«. Dandanes seveda obdobja postenja ne poznamo več in smo ves čas v obdobju, ko se prehranjujemo. T.i. post s prekinitvami našemu telesu na nek način omogoči da se na novo vzpostavi in začne trošiti naše maščobe namesto sladkorja. Po drugi strani pa občasno postenje zniža skupno zaužite kalorije, kar ima za posledico tudi povečano rast možganskih celic. Post s prekinitvami bi pomenilo že to, da na dan uživamo hrano samo nekje do 6 oz. 8 ur (npr. med 10 in 18. uro), ne jemo pa 16 do 18 ur. Takšen način prehranjevanja bi bistveno prispeval k našemu zdravju.

14. Zdrava črevesna flora

Črevesju strokovnjaki pravijo tudi drugi možgani! Črevesne bakterije prenašajo informacije v možgane preko vagusnega živca. Obstaja zelo tesna povezava med nezdravo črevesno floro in slabimi možganskimi funkcijami. Črevesje je torej še kako povezano z možgani. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za to, da ostaja naša črevesna flora zdrava. Izogibati se moramo sladkorju in drugim predelanim ogljikovim hidratom, ter poskrbeti, da zaužijemo dovolj dobrih bakterij (npr. s fermentirano zelenjavo – surovo kislo zelje in repa). Če ne gre drugače, je smiselno dobre bakterije nadomeščati tudi s probiotiki.

15. Zdrava prehrana

Za zdrave možgane je zelo pomembno, da uživamo zdravo hrano. Pa ne samo sem in tja. Pomembna je disciplina! Kot je bilo že rečeno, se moramo izogibati sladkorju in predelanim ogljikovim hidratom. Z ostalimi ogljikovimi hidrati bodimo zmerni. Ravno tako z živalskimi beljakovinami. Zelo velik poudarek moramo dati zelenjavi (za možgane so na primer zelo priporočljivi zelena, brokoli, cvetača), še posebej zelenolistnati. Poskrbeti pa moramo tudi, da zaužijemo dovolj zdravih maščob (za možgane se recimo priporočajo orehi in drugi viri omega 3 maščobnih kislin, ter kokosovo olje).

November, 2024

No Events

By |2019-03-10T20:17:01+00:00March 10th, 2019|Težave od A do Ž|0 Comments
X