Med so ljudje že od nekdaj uporabljali za zdravljenje različnih bolezni, za krepitev organizma, kot eliksir za dolgo življenje in v kozmetične namene. Vsebuje namreč celo paleto hranilnih snovi. Je tudi odličen nadomestek za navadi sladkor in je zelo slastnega, aromatičnega okusa.
Ta slastna dobrota je mešanica vode, fruktoze in glukoze. Vsebuje tudi vitamine, minerale, aminokisline, encime, flavonoide, hormone, kisline, protibakterijske snovi, itd.
Med je del prehrane večine Slovencev, saj je čebelarstvo del naše tradicije. Naš med je kot blagovna znamka tudi zaščiten z geografskim poreklom. V Sloveniji je moč dobiti kar nekaj različnih vrst medu: cvetlični, kostanjev, smrekov, gozdni, lipov, hojin in akacijev.
Različne vrste medu se med seboj razlikujejo po barvi, okusu, sestavi, zgradbi in lastnostih. Zdravilno delovanje je odvisno od vrste cvetov in rastlin, iz katerih dobimo surovino. V Sloveniji naj bi bila najbolj priljubljena kostanjev in akacijev med. Pa vendar se ne gre zanašati na mnenja drugih in zato priporočam, da kar sami preizkusimo različne vrste medu.
Priporočam, da med nabavljamo iz preverjenega in zanesljivega vira in v kolikor je le mogoče, podpiramo tudi lokalne čebelarje. Med, ki vsebuje dodatno vodo in različna druga sladila vsekakor ne sodi v našo prehrano. Tisti, katerega uživamo, namreč ne sme vsebovati nobenih dodatkov in mora biti popolnoma naraven!
Med se najbolj priporoča pri prehladu in bolezni dihal, saj redči sluz in pomaga pri izkašljevanju. Ima tudi antiseptične lastnosti in pomaga pri zdravljenju ran. Deluje kot blago pomirjevalo. Zato imajo nekateri navado pred spanjem popiti napitek z žličko medu. Koristen naj bi bil tudi pri želodčnih in črevesnih obolenjih, pri boleznih mehurja in ledvic, zaprtju, senenem nahodu, vnetju v nosni in ustni votlini… Med uničuje bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje.
V kolikor smo sladkosnedi in se težko odpovemo sladkorju, je med dobra alternativa. Ima namreč precej visoko hranilno vrednost in je znan po krepilnem učinku. Vendar pa moramo vedeti, da je tudi med v bistvu sladkor in z njim ne smemo pretiravati.
Če sladimo čaj, oziroma kakšen drugi napitek, je med veliko boljša alternativa kot sladkor, vendar pa pazimo, da ga napitku dodamo šele, ko je le-ta malce ohlajen, da ne izgubi svojih zdravilnih učinkov. Za otroke ga priporočam, ko le-ti radi posegajo po različnih sladkih namazih (nutella, ipd.). Tako jim ga lahko namažemo na kruh, ali pa ga malce prelijemo po kaši, pšeničnem ali koruznem zdrobu, ipd. Lahko pa ga uporabimo namesto sladkorja pri slajenju različnih sladic (tudi pri peki).
Med se zaradi velike koncentracije sladkorja praktično ne pokvari. Lahko samo kristalizira v trdo snov. Iz trdega stanja ga lahko pretvorimo v tekočega s segrevanjem, vendar pa tega ne priporočam, saj s tem izgublja svoje zdravilne lastnosti (s segrevanjem preko 45 stopinj Celzija). V kolikor pa si res želimo tekoči med, ga segrevamo na vodni kopeli do 40 stopinj Celzija.
Čudovit okus medu marsikoga zavede, da z njim tudi pretirava. Sledijo lahko precej neprijetne bolečine in tiščanje v trebuhu, ne nazadnje pa lahko med zaradi visoke vsebnosti sladkorja pripomore tudi h kopičenju odvečnih kilogramov.