Prišel je tudi čas, ko so časopisi in internet polni razno raznih nasvetov in reklamnih sporočil, s čim vse si lahko izboljšamo svoj imunski sistem.
Kaj torej lahko storimo?
Naš imunski sistem vsak dan opravlja izjemno delo s tem, da nas varuje pred mikroorganizmi, ki pripomorejo k boleznim. Ampak včasih tej naši obrambi vendarle spodleti in zbolimo. Ali lahko v tem procesu posredujemo in ojačamo naš imunski sistem? Naj izboljšamo svojo prehrano? Naj jemljemo določene prehranske dodatke? Naj spremenimo svoj življenjski slog v upanju, da bomo imeli odlično imunsko odzivnost?
Ideja o izboljšanju imunskega sistema je sicer mamljiva, a žal je to tudi precej težko doseči. Zaradi več razlogov. Imunski sistem je namreč sistem, ne neka posamična entiteta. Da dobro funkcionira sta potrebna ravnotežje in harmonija. Strokovnjaki pravijo, da je še vedno veliko neznanega glede kompleksnosti in medsebojne povezanosti imunskega odziva. Veliko število strokovnjakov raziskuje učinke prehrane, vadbe, starosti, stresa, prehranskih dodatkov in drugih faktorjev na imunski odziv, tako pri živalih kot ljudeh. Še vedno ni čisto jasno kako imunski sistem deluje in kako točno si razlagati meritve imunske funkcije. A strokovnjaki so si vendarle enotni, da je zdrav življenjski slog dobra pot s katero lahko nudimo svojemu imunskemu sistemu podporo.
Naša prva obrambna linija je izbira zdravega načina življenja. Če bomo uspeli slediti splošnim smernicam za zdravo življenje je to najboljši korak do tega, da bo naš imunski sistem ostal močan in zdrav. Vsak del našega telesa, vključno z našim imunskim sistemom, deluje bolje, če ga obvarujemo pred škodljivimi vplivi okolja in ga okrepimo z zdravimo navadami.
Na imunski sistem lahko vplivajo naše neprimerne življenjske navade, zato je pomembno, da najprej opravimo s slednjimi:
Prekomerno uživanje sladkorja in žit
Sladkor lahko zelo vpliva na naš imunski sistem. Eden izmed načinov, kako do tega pride je ta, da spravlja iz ravnovesja našo črevesno floro. Sladkor je namreč gojišče za različne patogene bakterije, kvasovke in glive, ki kaj hitro lahko zelo negativno vplivajo na naš imunski sistem. Če dodamo še to, da se v naših prebavilih nahaja okoli 70 odstotkov našega imunskega sistema je takoj jasno, da je zelo pomembno, da močno omejimo vnos sladkorja.
Tudi žita v tej zgodbi niso čisto nedolžna. Najbolje bi bilo, da bi bistveno omejili žita, ki vsebujejo gluten (predvsem pšenico) in več pozornosti namenili žitom, ki na naše telo nimajo takšnega negativnega vpliva. Zato naj bo na naših krožnikih čim večkrat ajda, proso, kvinoja, rjavi riž in amarant. In ne nazadnje velja omeniti tudi to, da bodimo pri žitih skromni in pri obroku dajmo veliko pozornost zelenjavi in solatam. Žita namreč do neke mere obremenjujejo telo in jih je hitro dovolj.
Pomanjkanje vitamina D
Raziskave so pokazala, da so ljudje z nižjimi ravnmi vitamina D bolj podvrženi različnim prehladom in gripi. Tveganje pa se še poveča pri ljudeh z kroničnimi dihalnimi obolenji (npr. astma). Zato je zelo pomembno, da smo čim več na svežem zraku in ujamemo čim več sončnih žarkov. Dober nasvet, ki ga je modro upoštevati skozi celo leto je ta, da vsaj 20 minut na dan preživimo na zmernem soncu. Seveda se sončnim žarkom prepuščamo v tistih delih dneva, ko to ni škodljivo.
Pomanjkanje spanja
V kolikor vam primanjkuje spanja, obstaja večja verjetnost, da boste bolj dovzetni za različne viruse. Naš imunski sistem najbolje deluje, ko smo dovolj naspani. Tudi ko zbolimo bodimo pozorni na to, da dovolj spimo. Več kot bomo dobili potrebnega spanca, hitreje se bomo pozdravili. Poskrbimo pa tudi za to, da se bomo zvečer v posteljo odpravili čim prej in spali v popolnoma zatemnjenem prostoru. Tako bomo poskrbeli še za naše hormone.
Pomanjkanje fizične aktivnosti
Redna telesna vadba je ključna, da izboljšamo svojo naravno obrambo. Raziskave so pokazale, da si z redno, zmerno vadbo izboljšamo imunski sistem in si s tem zmanjšujemo tveganje za različna dihalna obolenja. V neki raziskavi je bilo dognano, da so si ljudje, ki so redno vadili (pet ali več dni na teden), znižali možnost, da se bodo prehladili skoraj za 50 odstotkov. V primeru, ko pa so se prehladili, so bili simptomi prehlada precej blažji kot pa v skupini ljudi, ki niso bili fizično aktivni.
Stres
Tudi čustveni stresi lahko pripomorejo k temu, da smo bolj dovzetni za različna prehladna obolenja. Zato je zelo pomembno, da poiščemo primerne načine kako se spopadati z dnevnim stresom.
Strokovnjaki priporočajo, da ko začutimo, da se nas loteva prehlad, nemudoma iz svoje prehrane umaknemo sladkor in vso predelano hrano, saj takšna hrana lahko šibi naš imunski sistem. Seveda pa to tudi zdravemu posamezniku čisto nič ne koristi! Poskrbeti moramo tudi, da popijemo dovolj vode. Voda je namreč zelo pomembna za pravilno delovanje našega organizma, pomagala pa bo tudi h hitrejšemu razstrupljanju.
Za čim bolj učinkovito prehransko podporo pa v svoj jedilnik vključimo:
- Čim več ekološko pridelane zelenjave in sadja (vsak dan bodimo posebej pozorni, da zaužijemo tudi čim več sveže zelenolistne zelenjave v obliki sokov, smoothiejev, solat, ipd.)
- Fermentirano hrano (npr. kislo zelje in repa, kefir, ipd.), ki bo ojačala našo črevesno floro. Pozor – kuhanje koristne bakterije uniči!
- Probiotike
Omenili smo že kako pomembna je zdrava črevesna flora. Za tiste, ki tu potrebujejo malce več pomoči, so bolni in oslabljeni, oziroma pojejo preveč predelane hrane in veliko živalskih beljakovin, je podpora probiotikov zelo priporočljiva.
- Vitamin C
Vitamin C je zelo močan antioksidant zato pojejmo čim več živil bogatih s tem vitaminom (kivi, papaja, pomaranče in limone, jagode, paprika, zelenolistna zelenjava, brokoli, cvetača, brstični ohrovt). V kolikor ga potrebujete kaj več, boste verjetno posegli po prehranskih dodatkih. Izbirajte naravne različice!!
- Česen (surovi)
- Kurkumo, origano, cimet in ingver
- Kokosovo maščobo
- Propolis
- D vitamin
- Cink
Ugotovili so, da cinkovi dodatki, v kolikor jih začnemo uživati že prvi dan, ko se pojavijo simptomi prehlada, lahko pomagajo skrajšati prehlad za 24 ur. Pomembno pa je poudariti, da zaradi stranskih učinkov s cinkom ne gre pretiravati in ga uporabimo res v akutnih situacijah (ne preventivno) in še to največ 50 mg na dan.
- Zeliščni čaji. Za prehlad z vročino je odlična tale mešanica: 1-2 čajni žlički zeliščne mešanice enakega dela cveta črnega bezga , poprove mete in navadnega rmana prelijemo s skodelico vroče vode in po 15 minutah precedimo. Pitje tega čaja pomaga pri redčenju goste sluzi, umirjanju napadov kašlja in znižanju telesne temperature. Vir: Sanja Lončar
- Sirup smrekovih vršičkov
Kako si še lahko pomagamo?
- Bioterapija
Bioterapija je čudovita podpora imunskemu sistemu. Zato se priporoča vsem, ki “radi” zbolijo, se hitro prehladijo, hitro česa nalezejo, itd. Zelo dobro se obnese pri tistih, katerih življenje je polno takšnega in drugačnega stresa. Primerna je tudi za otroke in starejše. Proste termine najdete na tej strani!
- Eterična olja
Za podporo imunskemu sistemu je čudovita mešanica eteričnih olj od doTerra z imenom On Guard. Za dihala je odlična mešanica Air. Sicer vam bodo v pomoč tudi eterična olja evkaliptusa, timijana, smreke, sivke, mire, poprove mete in origana.
- Neti Pot – neti posodica za izpiranje nosne votline, nosnega dela žrela in sinusov. Ta preprosta tehnika zelo učinkovito očisti nos, nosne prehode in sinusne votline. Odstranjuje odvečno sluz in druge nečistoče. Pomaga lajšati težave s senenim nahodom, astmo, bronhitisom, sinusitisom, vnetjem mandeljnov, glavoboli, pri boleznih oči, ušes in grla. Z rednim izvajanjem tehnike neti vzdržujemo zdrav dihalni sistem. Posodico lahko kupite pri meni (Naročilo na: 040 471 522 ali info@karlaklander.com)!
Ne nazadnje velja še enkrat poudariti, da si moramo tako, ko smo zdravi, kot v času bolezni, privoščiti tudi čim več spanja in počitka. Ravno tako pa nam bo dobro del svež zrak in v določenih primerih lahka telesna vadba (npr. raztezne vaje).