Bioenergija

„Človek mora še veliko izvedeti, da bi vedel, koliko malo zna“ (Sokrat)

Moderen človek je nagnjen k obravnavanju samega sebe kot superiorne materialne pojavnosti na Zemlji in v Vesolju. Svoj fizični svet, „trden“ in „otipljiv“, zaznava s čutili omejenih zmožnosti. Sprejemljivo je v glavnem tisto, kar je fizično otipljivo, dokazljivo s poskusi, merljivo z inštrumenti, vidno očesu… Do dragocenih spoznanj je človek prišel z merjenjem z inštrumenti merljivo, analizirajoč dokazljivo, sistematizirajoč kognitivno.

Znanstveniki so stoletja preučevali organsko, kot tudi anorgansko materijo, merili, dokazovali, odkrivali, delili atome, analizirali atomske delce. Odkritja so bila močna, dragocena, to so bili veliki koraki pri razvoju ljudske miselnosti. Vendar je fizika ugotovila tudi, da se široko področje neraziskanih pojavov dogaja na podatomski ravni.

Končno so prišli do subatomskih delcev in odprl se je skrivnostni svet, v katerem je vse vibriralo na lepših ravneh, v čisti energiji. Mi smo energija, naš svet je energija in naša misel, naša dela, vse tisto, kar smo, mislimo ali počnemo, vibrira z dobrimi vibracijami izven dosega naših fizičnih čutil.
Vesolje je velika Misel, človek pa je njen del. Moderni kvantni znanstveniki bi rekli, da je vse val, frekvenca, materialni svet pa samo groba slika, hologram v velikem energetskem polju.

Nevrolog Carl Pribram (Univerza Stanford), avtor klasičnega nevropsihološkega učbenika, in fizik dr. David Bohm (Univerza v Londonu), varovanec Alberta Einsteina, sta holografski model analizirala na množici situacij, katere so se dogajale izven področja znanstvenega ukvarjanja in razumevanja. S holografskim modelom sta pojasnila paranormalne pojave, kot so telepatija, psihokineza, možganske aktivnosti idr. Njuno delo je utemeljeno na relativnostni teoriji Alberta Einsteina, delu Maxa Plancka idr.

V intervjuju za Psychology Today je Carl Pribram povedal naslednje:
„Ne gre za to, da je svet pojavnosti napačen; ne gre za to, da tam zunaj na ravni stvarnosti ne obstajajo predmeti. Gre za to, da če prodrete skozi vesolje in ga pogledate skozi prizmo holografskega modela, pridete do drugačnega pogleda, drugačne stvarnosti. Ta druga stvarnost pa lahko pojasni stvari, katere so bile do sedaj znanstveno nerazložljive: paranormalni pojavi, sinhronosti, očitno pomembna ujemanja dogodkov.“

V svojih raziskavah so naleteli na problem, saj je bila njihova teorija težko dokazljiva v laboratoriju, zato so mnogi znanstveniki sklepali, da so teorije neulovljive, nedokazljive, znanstveno neutemeljene. Vendar pa ta odkritja mečejo močnejšo luč na mehanizme delovanja z bioenergijo in mnoge druge dopolnilne metode.

Znanja o bioenergiji niso bila neznana starim civilizacijam, kakor tudi ne „primitivnim“ plemenskim skupnostim. Sledi o energetskem delovanju preko dotika najdemo v obliki risbe, zapisa, ustne tradicije.
Tudi Hipokrat, znani antični zdravnik in oče medicine, je vedel za zdravljenje z dotikom in ga tudi uporabljal. Zahodna civilizacija je globlja spoznanja o delovanju z bioenergijo množično sprejela in začela proučevati šele v 20. stoletju.

Veliko tega je bilo ovitega v tančico skrivnosti, človek še vedno raziskuje, odkriva in razlaga. Koliko je v resnici razvoj človeške vrste bil v svojem celotnem procesu progresiven! In kako pogosto se je človeško spoznanje zataknilo v večstoletnih zablodah, usmerjeno v napačno smer, tipalo v temi, zatrto v svojem naravnem razvoju!

Razvoj medicine je naredil veliko za dobrobit človeštva, telo se je izboljšalo na fizični ravni, vendar je bilo treba velikokrat priznati nemoč pri reševanju stanja, katerega medicina, ki jo spremlja farmacija, ni mogla rešiti, vsaj ne v celoti. Izboljšave so bile izven dosega vseh razpoložljivih medicinskih ali farmakoloških rešitev. Zakaj? Telo se je lahko v takšnih stanjih reševalo samo na tistih segmentih, ki so bili konvencionalni medicini in farmaciji nedostopni, težko dosegljivi in s tem tudi nerešljivi. Izolirana, vztrajna, neusmiljena je konvencionalne metode izzivala na dvoboj, v katerem se je že od samega začetka lahko predvidevalo, kdo bo zmagovalec. Bolezen in medicina – v zahodni civilizaciji sta pogosto ostajali v neenakopravnem boju, v katerem je medicini pogosto primanjkovalo pravo orožje. Ali morda zaveznik?! Izvore obolevanja je bilo nujno iskati nekje drugje, jim pristopiti na izventelesni, nadtelesni ravni. To pa je bilo možno samo z energetskimi, nefizičnimi metodami.

Tistega dne, ko bo znanost začela preučevati nefizikalne (duhovne) pojave, bo v desetih letih napredovala bolj kot v vseh prejšnjih stoletjih svoje zgodovine. (Nikola Tesla)

Delovanje preko dotika, energetsko delovanje ni dosežek moderne dobe, staro je, kolikor je star človek. Mati pomirja svojega bolnega ali vznemirjenega otroka z dotikom roke, s polaganjem rok na bolno mesto. In bolečina se zmanjša, izgine. Zakaj? Kolikokrat smo se prepričali, kako je navaden dotik roke nekoga blagodejen za naše telo, čustva, um? Pri ljudeh izgleda na videz tako preprosto, kot da je bolečina izginila „kot z roko odvzeta“. Koliko ljudi se je vprašalo, kaj to pomeni?! Kaj se je odvzelo z roko in kako je to možno?! Kako se lahko z roko odnese bolečina, odstrani bolezen?! Veliko se jih ni niti vprašalo, niso si razlagali, niso analizirali mehanizmov delovanja v svojem kavzalnem odnosu, vendar so sledili ustnemu izročilu, dolgo zakoreninjenim instinktom svojih prednikov, intuiciji, božjemu spoznanju.

„Eden in edini trenutek je dovolj za obvladovanje neskončne oddaljenosti.“ (R. Tagore)

Že od nekdaj se je pomagalo z nekonvencionalnimi metodami, ki so se poimenovale z različnimi nazivi – alternativne, nekonvencionalne, dopolnilne metode in podobno. Skupno vsem tem metodam je delovanje z energijo (prano, chi …). Današnja konvencionalna (alopatska) medicina je vedno bolj strpna do dopolnilnih metod in vedno več je zdravstvenih strokovnjakov, ki pri svojem delu uporabljajo katero od dopolnilnih metod. Obstaja vedno več javnih pobud, da se dopolnilne metode združijo s konvencionalnim načinom zdravljenja v en močan in učinkovit sistem oskrbe. Počasi se odpravlja dolgo zakoreninjena praksa, da se pomoč dopolnilnih metod poišče šele takrat, ko konvencionalna medicina zataji, ali kot brezupno iskanje rešitve v brezizhodnih situacijah.

Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije se okrog 80 % svetovne populacije uporablja eno izmed dopolnilnih metod. O uspehih najbolje pričajo mnogi, ki so z nekaterimi od dopolnilnih metod prišli do izboljšanja telesnega stanja.
Človeku je dana naravna, božanska pravica, da raste v svojem znanju, razvoju, širi svoje izkušnje in da nikoli ne zapira svojega uma za nove izkušnje. To je naša dolžnost do nas samih, kakor je tudi Antun Branko Šimić pesniško povedal:

„Človek, pazi, da ne hodiš majhen pod zvezdami.“ (A. B. Šimić)

Duša in telo nista dve polovici prerezanega jabolka, temveč se prežemata v nedeljivi povezanosti. Pravi pristop pomeni holistični pristop k človeku kot celovitemu bitju. Bioterapija je interakcija, v kateri aktivno sodelujta tako terapevt kot klient. Bioterapevt izvaja kozmično informirano energijo, katera nezmotljivo pozna svojo pot, klient pa jo sprejema v svoje biopolje, začenši tako proces izboljšave. Poti od našega bitja do večnih znanj Vesolja (in obratno), nezgrešljivo vodene in prehojene po energetski poti, prehodimo v trenutku. Prostor in čas nista nikakršna ovira za energetski kontakt. Bioterapevt se povezuje s kozmično energijo kot univerzalno zakladnico, uporablja svoje telo kot anteno, z določenimi gibi rok usmerja energijo proti klientu. Bolnik jo sprejema v svoje biopolje (bioplazmo, avro, energetsko telo …), subtilni odtis materialne fizične pojavnosti.

Obstaja veliko različnih bioenergetskih tehnik, nekatere ne priznavajo zavestnega upravljanja z energijo, zato enostavno polagajo roke na klienta, nekatere metode združujejo gibe rok in polaganje, zmogljiva metoda, ki jo je oblikoval Zdenko Domančić, pa pri terapevtskem delu uspešno združuje sedem osnovnih tehnik.

«Roka je organ nad vsemi organi, orodje nad vsemi orodji.» (Aristotel)

Bioterapevtsko delovanje Zdenka Domančića in nas, njegovih terapevtov, dolga leta vzbuja veliko družbeno in tudi medijsko pozornost zaradi nedvomnih uspehov. Zdenko Domančić je po celem svetu poučeval številne terapevte, kateri spoštujemo naučeno metodo in spoštujemo neizogibni etični kodeks ter pri terapevtskem delu dosegamo izjemne rezultate.

Zaradi potrebe, da se delo po metodi Bioterapija po metodi Zdenka Domančića® družbeno potrdi, se je začel izobraževalni program usposabljanja za terapevte Bioterapije po metodi Zdenka Domančića® v okviru Ustanove za izobraževanje odraslih ProgramPLUS. Prve generacije izobraženih terapevtov (med katerimi sem bila tudi jaz) so šle skozi ta program, pri katerem so pridobile pomembna znanja, ne samo iz Bioterapije po metodi Zdenka Domančića®, temveč tudi temeljna znanja iz medicine, etike, zdravstvenega turizma in podobno. Ravno zaradi neenakih odnosov konvencionalnega in nekonvencionalnega pristopa človeku se v praksi pogosto srečamo z nekompetentnimi, nesolidnimi, nestrokovnimi posamezniki. V okviru Ustanove za izobraževanje odraslih ProgramPLUS se zato izobražujejo strokovni in usposobljeni terapevti, kateri na trgu dela konkurirajo ne samo s svojim resnim, uspešnim in kakovostnim delom, temveč tudi s tržno sprejemljivo strokovno usposobljenostjo in kompetencami.

Na tej povezavi, lahko preverite veljavnost moje licence za delo bioterapevta po metodi Zdenka Domančića, ki jo izdaja ustanova ProgramPLUS:
LICENCIRANI BIOTERAPEVTI